ko se prepustimo otroški domišljiji…
Med nabiranjem zajčjih deteljic za gozdno malico smo opazili, da so med njimi take kot, da bi jih nekdo porisal. Otroci so kmalu zaključili, da so bili to škrati, ki nimajo papirja za risat in da rišejo na listke zemljevide za skriti zaklad. Kmalu so našli še bršljanove, ciklamne in liste pljučnika, kjer so tudi narisani zemljevidi. V vrtcu smo po fotografijah teh listov prerisovali vzorce in izdelovali zemljevide, s katerimi smo šli nekaj dni kasneje v gozd iskat pravi skriti zaklad. Otroci so hodili vsak s svojim zemljevidom in iskali pot in X , ki je označeval mesto škratovskega zaklada. Velik X so najprej našli na poti, kjer sta bili prekrižani dve veliki debeli veji. Pa so prebrskali listje okrog, a ni bilo nič. Raziskovali smo naprej. Potem pa presenečenje….ob poti smo našli mrtvega srnjačka. Kaj bomo storil? Na koga naj se obrnemo po nasvet?… razmišljamo, ugotavljamo… obvestili bomo lovca. Otroci so na svoje zemljevide označili mesto, kjer smo našli srnjačka, potem pa smo nadaljevali z iskanjem in kar naenkrat opazili majhne škratke, ki so bili skriti po naših kotičkih v Škratovi deželi ( to je del gozda, kjer se radi igramo). In potem še iskanje zaklada, še vedno vsak s svojim zemljevidom v roki….in smo ga našli…tisto, kar je bilo skrito v rumeni vrečki so morali zamenjati za rumene gozdne stvari. Tudi te so našli. S prosto igro smo zaključili prav poseben gozdni dan. Vznemirljiv in neponovljiv.
Mateja, Neža in otroci iz skupine Knofki
