Tokrat smo bili gostje. Odzvali smo se vabilu in se peš odpravili na glasbeno urico. V objemu gora, dreves, travnikov, oblakov in s pomočjo petja ptic ter ob zvokih kitare so »zadonela« naša grla. Na začetku smo prešteli strune na kitari, »spoznali« prečno flavto, prisluhnili kitari in ugibali glasbene uganke, ki jih je za nas pripravila mamica dečka iz skupine. Dobro, kaj dobro, odlično nam je šlo. Otroci so prepoznali in zraven samoiniciativno zapeli vse štiri pesmi; Abraham ma sedem sinov, Mi se imamo radi, Kdor vesele pesmi poje in Če si srečen. Sledilo je radovedno rokovanje in brenkanje na kitaro. In ker smo gozdni otroci, nas je mamica za konec poskusila, s pomočjo risbe, ki so jo otroci sami poustvarili, naučiti Gozdno pesmico. Rečem/-o lahko le, hvala lepa za prijetno, spontano in čudovito glasbeno izkušnjo.
Zapisal Uroš Sinkovič
