Med dejavnostjo nismo sledili le živalskim sledem temveč smo zasledovali tudi cilje; opazovanje narave in raziskovanje, prepoznavanje živalskih sledi. Za uvod smo se z otroki pogovarjali in razmišljali o tem, kako bi ugotovili katera žival je bila v bližini, se spraševali kakšne sledi puščajo živali v naravi, so že našli kdaj sledi živali; ostanki hrane (npr. obglodani storži), ostanki delov živali, sledi na deblih, iztrebke, stopinje. Po nevihti možganov, med drugim so nekateri našli rogove srnjakov, čekane divjega prašiča, smo se odpravili na sprehod. Kaj hitro je bilo slišati veselje, krike sreče, ko smo prispeli in se »zapodili« v raziskovanje bližnje jase. Otroci so bili resnično uspešni ter so tekali od ene do druge sledi ter pri tem kazali ponos, zadovoljstvo in neizmerno veselje. Pravi užitek jih je bilo opazovati, kako so predani svojemu delu, raziskovanju, si delili raziskovalne vloge (npr. imeli smo »eksperta« za prepoznavanje stopinj). Tudi njihove najdbe niso bile skromne, saj so našli; različne iztrebke (kravjek in ovčje kroglice), stopinje v blatu in krtine. Za konec jih lahko le pohvalim in jim čestitam za njihovo precizno opazovanje, raziskovanje in uspešna odkritja. Ker so v dejavnosti resnično uživali, smo se dogovorili, da bomo pozimi iskali sledi v snegu. Omeniti velja, da so (bili) otroci tudi med našimi ostalimi obiski pozorni na najdbo morebitnih živalskih sledi.
Zapisal Uroš Sinkovič, fotografija: Eva Gašperšič in Uroš Sinkovič
