”Tralala, hopsasa, pustne smo šeme,
Tralala, hopsasa, nič nismo lene.
Tralala, hopsasa, mi se vrtimo,
tralala, hopsasa in veselimo.” (M. Voglar)
Tako so mi zapele maškare v vrtcu Storžek, ko sem jih na pustni torek vprašala, kam so se skrili vsi naši otroci, saj sem videla le polno princesk, vil, živali, palčkov ter najrazličnejših junakov.
Pust je čas, ko oživijo različne pustne maske, čas za zabavo, ples in odganjanje zime. V našem vrtcu je bilo zelo veselo. Na ta dogodek smo se vsi skupaj, od najmlajših do najstarejših, dobro pripravili. V tednu pred pustom smo imeli polne roke dela. Pogovarjali smo se o maškarah, kaj je pust, kdo so kurenti, kaj jemo na pusta… V revijah smo iskali pustne maske, z njimi naredili pustni plakat, izdelovali pustno dekoracijo, naslikali različne maske, si ogledovali knjige o pustu ter se šemili v različna oblačila. Veliko smo tudi prepevali pustne pesmi, se učili deklamacijo o kurentih ter veselo rajali. Na pustni torek pa smo se v vrtcu predali pustnim norčijam ter s svojo razigranostjo in veseljem preganjali zimo.
Iz starejših skupin je bilo slišati glasno prepevanje kitice ”Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Zato nam dajte en dinarček dva, tri krofe, tri bobe in košček mesa (J. Bitenc).” In ker pusta res ni brez slastnega krofa, so nam naši kuharji pri kosilu narisali nasmeh na obraz – z največjim veseljem smo se posladkali s krofom, nato pa odšli na zaslužen počitek.
S svojo glasnostjo in igrivostjo smo poskušali odgnati zimo in priklicati pomlad, s tem pa spoznali simbolno vlogo pusta, torej odganjanje zime in začetek novega letnega časa – pomladi. Otroci stopajo v svet kulturne dediščine z majhnimi koraki, ki rastejo iz dneva v dan ter širijo svoje znanje, kulturo, prijateljstvo in pristne odnose, mi pa jim pri tem z največjim veseljem pomagamo ter jih spodbujamo.
Zapisala: vzgojiteljica Tanja Žura
