Septembra in oktobra smo se z otroki poskušali »preleviti« v živali in se vsaj za trenutek okusiti njihov svet. Za motivacijo in dosego cilja: pridobivanje zanimanja za živalski svet, urjenja domišljije in umiritev ter prepoznavanje smeri in izvor zvoka smo se z otroki igrali različne igre.
Začeli smo z igro Spremeni se v katerokoli žival želiš. Pri igri so se otroci za en dan lahko spremenili v katerokoli žival, ki jim je ljuba. Otroci so povedali zakaj so izbrali določeno žival in kaj bi počeli, kar sicer kot ljudje ne morejo. Za spodbudo domišljije sva s pomočnico vzgojitelja na začetku sama podala primer. Ob začetni sramežljivosti so otroci postajali čedalje bolj pogumni in drzni tako pri izbiri živali kot samemu domišljijskem opisu.
Pred igrama Netopir in Psst, poslušam smo se z otroki pogovarjali s čim živali in ljudje zaznavamo zvok, zakaj še živali uporabljajo ušesa oz. čemu jim služijo, ugotavljali in oponašali oglašanje živali, se gibali kot živali, se pogovorili o izvrstnem sluhu, ki ga imajo netopirji. Za ponazoritev in kasnejšo primerjavo smo se igro Netopir najprej igrali v igralnici in nato še v gozdu. Pri igri, ki je potekala v tišini, se je en otrok postavil v krog s prevezanimi očmi, eden izmed otrok v krogu je zaploskal in otrok (netopir) je poskusil ugotoviti iz kje prihaja zvok ter nato odkorakati do ploskajočega otroka. Otroci so bili dokaj spretni, pozorni in pri prepoznavanju smeri zvoka niso opazili (jih ni motila) bistvene razlike med zaprtim (igralnico) in odprtim (gozd) prostorom. Opaziti je bilo, da jim preveza čez oči povzroča več preglavic pri hoji po neravnem terenu. Kot zadnjo igro za ugotavljanje kako dober je naš sluh, za prepoznavanje in izvor zvoka smo se igrali Psst, poslušam. S pomočnico sva z različnimi predmeti (udarjanje dveh kamnov in palic, prelom veje, igranje na travico) proizvajala zvok. Otroci so morali zamižati, si z dlanmi pokriti oči ter prisluhniti, se s telesom obrniti proti smeri zvoka in ugotoviti izvor zvoka. Bili so uspešni in se nato zasluženo prepustili prosti igri v gozdu.
Zapisal Uroš Sinkovič, fotografija Eva Gašperšič
